Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki je med 28. novembrom in 3. decembrom 2022 zasedal v Rabatu, Maroko, je na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal večnacionalno nominacijo Tradicije reje lipicancev, ki jo je Slovenija v imenu osmih sodelujočih držav na sedež Unesca oddala marca 2020. Nominacija je bila s strani Unescovega Ocenjevalnega telesa izpostavljena kot zgledno pripravljena.

1. decembra 2022 je Medvladni odbor na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal tudi multinacionalno nominacijo Tradicije reje lipicancev (v izvirniku Lipizzan Horse Breeding Traditions). Pri pripravi multinacionalne nominacije, ki jo je koordinirala Slovenija, je sodelovalo osem držav – Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija, Slovaška in Slovenija. Nominacija je nastajala v obdobju med letoma 2018 in 2020, ko so v sodelujočih državah potekala delovna srečanja nosilcev elementa nesnovne kulturne dediščine, strokovnjakov in predstavnikov državnih inštitucij s področja varovanja nesnovne kulturne dediščine. Projekt je vodilo Ministrstvo za kulturo, zanj Špela Spanžel. Kot predstavnik Slovenije je v mednarodni delovni skupini, ki so jo sestavljali predstavniki vseh sodelujočih držav, sodeloval še predstavnik Kobilarne Lipica in predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ki je skupaj z Ministrstvom za kulturo in nosilci poskrbel, da je bila enota Tradicionalna reja in vzreja lipicancev leta 2016 vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, kar je pogoj za pristop k pripravi Unesco nominacije. Pri pripravi strokovnih vsebin multinacionalne nominacije sta sodelovali mag. Anja Jerin, kustosinja za nesnovno kulturno dediščino, in dr. Nena Židov, kustosinja za družbeno kulturo. Pripravo nominacijskega filma je koordinirala kustosinja za etnografski film Nadja Valentinčič Furlan.

Multinacionalna nominacija predstavlja bogastvo tradicije reje lipicancev v državnih kobilarnah in med zasebnimi rejci v vseh sodelujočih državah. Gre za preplet več zvrsti nesnovne kulturne dediščine kot jih definira Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), v središču nominacije Tradicije reje lipicancev pa so kulturne in družbene prakse, znanja in veščine ter ustno izročilo, povezano z rejo lipicancev. Njihov simbolni pomen znotraj posameznih skupnosti in vpetost v lokalna okolja temeljita na vzajemnem odnosu med nosilci te nesnovne kulturne dediščine in lipicanci.

Tradicionalna reja in vzreja lipicancev obsega rejo konjev pasme lipicanec za izvajanje klasičnega dresurnega jahanja in vožnje kočij. Z rejo in vzrejo lipicancev se ukvarjajo v Kobilarni Lipica in zasebni rejci.