Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki je med 28. novembrom in 3. decembrom 2022 zasedal v Rabatu, Maroko, je na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal nominacijo Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, ki jo je Slovenija oddala marca 2021. Nominacija je bila s strani Unescovega Ocenjevalnega telesa izpostavljena kot zgledno pripravljena.

1. decembra 2022 je Medvladni odbor na svojem 17. zasedanju potrdil priporočilo Unescovega Ocenjevalnega telesa, da se nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (v izvirniku Beekeeping in Slovenia, a Way of Life), vpiše na Unescov Reprezentativni seznam.

Leta 2015 je bila na Slovenski etnografski muzej, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, naslovljena pobuda o vpisu čebelarstva v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Koordinator je v sodelovanju z nosilci in podporo Čebelarske zveze Slovenije pripravil več predlogov povezanih z omenjenim področjem, ki so bili v register vpisani v obdobju med 2018 in 2020. Enote nesnovne kulturne dediščine, ki so bile vpisane v register, so: Čebelarstvo, Poslikavanje panjskih končnic, Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele in Apiterapija. Posredno sta s predlaganim elementom povezani tudi enoti Lectarstvo in Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov.

Decembra 2018 je Čebelarska zveza Slovenije oblikovala delovno skupino za pripravo nominacije za vpis čebelarstva v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam. Projekt priprave in oddaje nominacije je vodilo Ministrstvo za kulturo, zanj Špela Spanžel. V delovni skupini, ki je pripravljala nominacijo in potrebna gradiva za njeno oddajo, so sodelovali predstavniki nosilcev, Čebelarske zveze Slovenije, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, zanj mag. Anja Jerin, kustosinja za nesnovno kulturno dediščino, mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo, in Barbara Sosič, kustosinja za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta.

Nominacija obsega predstavitev čebelarstva v Sloveniji, s poudarkom na njegovem kulturnem pomenu. Nosilci so čebelarji, povezani v več kot 200 društev, združenih v Čebelarsko zvezo Slovenije. Po številu čebelarjev na 1.000 prebivalcev se Slovenija uvršča v svetovni vrh, prepoznavna pa je tudi zaradi strokovnosti in naprednih čebelarskih tehnologij. Veščine, znanja in vrednote čebelarji prenašajo iz roda v rod, kar se odraža v izjemno pozitivnem vplivu na širšo skupnost in na okolje. Med značilnosti čebelarstva v Sloveniji sodijo avtohtona kranjska čebela, čebelnjaki, poslikane panjske končnice in AŽ panji.